Dragica (Breskvar) Vesković

(2013)

Zlata plaketa JSKD za življenjsko delo na področju literature

V mnogih letih svojega delovanja je Dragica (Breskvar) Vesković soustvarila polje ljubiteljske umetnosti (predvsem literarne, a z njo tudi drugih zvrsti), v katerem je zavladala visoka kakovost ter vseslovenska in tudi evropska odmevnost. Iz ljubiteljstva so izšla mnoga danes uveljavljena in celo vrhunska imena slovenske književnosti, ki jim je skupno to, da so se prvič predstavili v okviru ZKOS oz. pozneje JSKD. Njena skrb za literarni podmladek je dobila neverjetno veliko izraznih oblik, razvila se je celo v neke vrste neformalno umetniško šolo, v katero je vedno vključevala tudi Slovence v tujini in manjšinske avtorje v Sloveniji.

Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Tolminu, na ljubljanski filozofski fakulteti pa končala študij slovenščine in ruščine. Potem je na Osnovni šoli Peter Kavčič v Škofji Loki šest let poučevala slovenščino, ob tem pa vodila novinarski in literarni ter gledališki krožek, urejala šolsko glasilo, za katero so dobili republiško nagrado, pripravljala gledališke predstave in druge prireditve. Z literarno-gledališkim avtorskim projektom so se uvrstili na republiško srečanje Naša beseda, odmevno prireditev ZKOS-a, na katerem so se predstavile najboljše gledališke, literarne in plesne skupine. Posebej se je posvečala metodiki poučevanja, saj je bila vedno prepričana, da je zelo pomembno, na kakšne načine predstaviš učencem učno snov. Po nekajmesečnem poučevanju na pedagoški gimnaziji v Celju se je septembra 1981 zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij Slovenije kot samostojna svetovalka za literarno in klubsko dejavnost, glavna, čez dve leti pa tudi odgovorna urednica revije Mentor, revije Paralele ter drugih literarnih publikacij, ki jih je zasnovala. Ob reviji Mentor je namreč postopoma nastalo še pet njenih zbirk (Prvenke, Mentorjeva prevajalnica, Mentorjevi zborniki, Mentorjeva zgoščenka in Mentorjevi priročniki).

Med leti 1993 in 1995 je učila slovenščino v Berlinu, poleg tega pa je z otroki in odraslimi v okviru slovenskega kluba in katoliške misije skrbela za razgibano kulturno življenje berlinskih Slovencev – pisala besedila, postavljala na oder gledališke in lutkovne predstave, pripravljala filmske in literarne večere, tematske prireditve ob slovenskih praznikih, otroške likovne razstave, začela izdajati zelo brano glasilo Berlinček. V tistem času se je začela intenzivneje ukvarjati tudi z novinarskim delom in predvsem za nacionalno televizijo in radio pripravljala prispevke o odmevnih likovnih retrospektivah, gledaliških in filmskih festivalih ter drugih kulturnih dogodkih v Nemčiji.

Po vrnitvi iz Berlina je bila ob svoji redni službi sedem let stalna zunanja sodelavka RTVSLO. Najprej je dve leti vsak teden pripravljala krajše reportaže, intervjuje in druge prispevke o vseh pomembnejših kulturnih dogodkih v Ljubljani v oddaji Luwigana. Oktobra leta 1997 pa je kot urednica in hkrati avtorica/novinarka začela ustvarjati mesečno oddajo Sledi, kasneje Izvirn(n)i (v njej kot soredaktorica). To je bila prva oddaja na nacionalni televiziji, ki je bila v celoti namenjena ljubiteljskemu kulturnemu ustvarjanju. Zelo pomembna je bila tudi za JSKD, saj je spremljala in hkrati promovirala večino njegovih državnih preglednih srečanj, festivalov, seminarjev in drugih izobraževalnih oblik ter predstavljala posamezne ustvarjalce in skupine, spregovorila pa je tudi o problematiki ljubiteljskega ustvarjanja in njegove organiziranosti.

S svojimi številnimi talenti, znanji, idejami, izrednim smislom za povezovanje različnih ljudi in umetnosti ter z vedno odlično organizacijo je v ljubiteljsko kulturo vpeljevala nove in nove oblike izobraževanja, izražanja, načine druženja, prezentacije predvsem na literarnem, uredniškem in prevajalskem področju, vse to pa je povezovala še z likovno umetnostjo, gledališčem, glasbo, plesom. Tako je zadnja leta število literarnih natečajev, ki jih je pripravila vsebinsko in organizacijsko, naraslo na osem, poleg stalnic literarnega programa so nastajali še novi – za rokovska besedila, samozaložniške knjige, osnovnošolska literarna glasila, »veseličnica« za humorne zgodbe, Mentorjev feferon za protestno pesem itn., namenjeni pa so bili vsem generacijam ustvarjalcev – od osnovnošolcev do seniorjev. Pri tem naj posebej omenimo Festival mlade literature Urška, ki je bil vsebinsko najbogateljši in zato še bolj odmeven pred dvema letoma, ko je kot sestavni del programa EPK postal tudi mednaroden z literarnimi gosti iz tujine, okroglo mizo o mladi evropski literaturi, državno likovno razstavo Tekst v podobi, gledališkim tekmovanjem v recitiranju, Polnimi vrečami zgodb uršljanke Nataše Kramberger, celoletnimi Urškinimi sredami v Slovenj Gradcu itn.
Vsa leta je tudi vodila pogovore in okrogle mize z uveljavljenimi avtorji, prevajalci in drugimi ustvarjalci, delavnice, pisala strokovne prispevke, uredniško in mentorsko pomagala avtorjem pri pripravi knjig, pripravljala scenarije za različne prireditve itn. Njena energija in zagnanost, izvirnost, odločnost, pripravljenost za delo, ki ne pozna urnika, so bile izjemne in enkratne; z navdušenjem je spodbujala in nagovarjala tako poklicne ustvarjalce in prevajalce v vlogi mentorjev kot tudi avtorje vseh generacij.

Za ljudi, kulturo in umetnost je Dragica (Breskvar) Vesković naredila ogromno kot literarna urednica, vodja in organizatorka lit. srečanj, natečajev, šol, kolonij, delavnic, festivalov, prezentacij literature in drugih umetnosti, avtorjev, profesorjev, kritikov, prevajalcev. Zato ji JSKD podeljuje zlato plaketo za življenjsko delo.

Foto: J. Eržen