ODLIČJA IN PRIZNANJA SKLADA /2019

 

Priznanja in odličja Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti za leto 2019

 

NAGRAJENCI

 

Zlata plaketa za življenjsko delo na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti
mag. Franci PIVEC

Franci Pivec

Življenje Francija Pivca je od samih začetkov povezano z umetniško ustvarjalnostjo na domala vseh področjih, izkazuje pa še poseben dar za povezovanje ljubiteljske ustvarjalnosti v številne oblike medsebojnega sodelovanja.

Že kot petletnega otroka ga je – ker je živel v hiši, kjer je domovalo tudi Delavsko prosvetno društvo Svoboda Zagrad – pritegnilo in očaralo ljubiteljsko umetniško izražanje. Delovanje v društvu mu je med drugim pomagalo preseči socialne omejitve knapovskega okolja in ga spodbujalo k ambicioznejšim projektom celjskega Delavskega doma, kjer je kot dijak na celjskem Delavskem odru odigral precej gledaliških vlog, igral je tudi v Kreftovih Celjskih grofih na Starem gradu.

Nadobudnega gledališčnika so poslali na šolanje k Branku Gombaču v celjski teater, kar mu je dalo osnovo, da je že v prvem letniku študija na Filozofski fakulteti v Ljubljani ustanovil Klub 63, vsestransko kulturno organizacijo, katere gledališka sekcija je v njegovi režiji v Križankah uprizorila znamenitega Silvanusovega Rdečega Budo. V drugem letniku je postal kulturni referent univerzitetnega odbora zveze študentov, naslednje leto njen predsednik, pisal je v Tribuno, bil leta 1969 soustanovitelj Radia Študent in še marsikaj.

Deloval je v času, ko se je v društvih prepletalo kulturno in izobraževalno delo – knjižničarstvo in izobraževanje odraslih – s čemer je ostal trajno povezan. Po selitvi v Maribor leta 1970 je bogatil tamkajšnje kulturno življenje – prizadeval si je za ustanovitev Univerze Maribor, vključil se je v Moški pevski zbor Slava Klavora, kjer prepeva še danes, predsedoval uglednemu Mladinskemu pevskemu zboru Maribor in sodeloval z mnogimi drugimi. Na mariborski Pedagoški fakulteti je organiziral Likovno razstavišče, leta 1994 osnoval Kiparsko razstavišče ter botroval nastanku še dveh drugih razstavišč.

Od leta 1997 je predsednik ZKD Maribor, ki je pod njegovim vodstvom doživela nesluten razcvet: v dvajsetih letih delovanja beleži skoraj tri tisoč dogodkov, od tega petino na odrih izven Maribora. Leta 2001 je bil glavni pobudnik obnove ZKD Slovenije, kasneje je postal njen predsednik in podpredsednik. Ves čas si je prizadeval za zgledno sodelovanje med ZKD in JSKD, plod katerega so bili številni mednarodni uspehi. Z agilno ekipo Matije Varla in odborniki zveze ter vodstvi društev mu je uspelo k uveljavljenim programom dodati še vrsto novih kot so Dan kulturnih društev, Svetovni dan zborovskega petja, Maistrov pohod, Spominjanja, Mentorski kolegij, Karlinija itd.

Iz zavedanja o najtesnejši povezanosti društvene kulture in kulturnega delovanja na šolah, je na njegovo pobudo nastal vseslovenski projekt Kulturna šola. Za ustrezno predstavitev društvene kulture je skrbel tudi kot podpredsednik sveta Zavoda Evropska prestolnica kulture Maribor 2012 in in še bi lahko naštevali.

Mag. Franci Pivec je zaradi svojega ustvarjalnega in organizacijskega dela ena najbolj prepoznavnih osebnosti v slovenskem gibanju kulturnih društev. Za življenjsko mentorsko, ustvarjalno in izjemno organizacijsko-povezovalno delo v kulturi mu JSKD podeljuje najvišje državno priznanje na področju ljubiteljske kulture, zlato plaketo.

 

Srebrna plaketa za dolgoletno vsestransko delo na področju ljubiteljske kulture in kulturnega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu
Jožko HUDL

Jožko HUDL

Vsestranski kulturni delavec in učitelj (gledališčnik, pevec, pedagog in organizator) Jožko Hudl je že v zgodnji mladosti vzljubil gledališče. Rodil se je v Železni Kapli, odraščal v Globasnici, maturiral na učiteljišču v Celovcu ter poučeval in ravnateljeval na ljudskih šolah po avstrijskem Koroškem od leta 1969 pa do upokojitve 2008. Ves čas si je neumorno prizadeval za uveljavljanje kulture koroških Slovencev tako na severni kot na južni strani Karavank. Ko so na Koroškem v burnih sedemdesetih letih »padale dvojezične topografske table«, sta skupaj z ženo Anito ustanovila Oder 73, ki je z zabavnim političnim kabaretom koroški javnosti predočil absurdnost nacionalistično motiviranega početja.

Leta 1975 se je vključil v slovensko prosvetno društvo Edinost v Pliberku in mu predsedoval celih 28 let. Kot njegov dolgoletni predsednik, kot (nekdanji) predsednik Krščanske kulturne zveze, kot dolgoletni odbornik in sedanji predsednik nadzornega odbora Slovenske prosvetne zveze je neutrudno ustvarjal mostove med ljudmi, društvi in kulturnimi ustanovami, bistvo njegovega angažmaja pa je brez dvoma njegovo dosledno prizadevanje za intenzivnejše vključevanje kulture koroških Slovencev v skupni slovenski kulturni prostor. Tako je spodbudil in realiziral številne čezmejne kulturne projekte, od pevske revije Od Pliberka do Traberka do vsakoletnih srečanj pevskih zborov in skupnih gledaliških projektov z izvajalci iz Slovenije in Avstrije ter od drugod. Bil je tudi med pobudniki gradnje slovenskega kulturnega doma tako v Celovcu kot v Pliberku, kjer je gledališki abonma s predstavami slovenskih poklicnih gledališč postal nepogrešljiv.

Med njegove največje zasluge pa šteje to, da je bil leta 1978 med ustanovitelji Slovenske glasbene šole na Koroškem in da ji je dolga leta tudi predsedoval; danes je med najpomembnejšimi izobraževalnimi ustanovami koroških Slovencev. Skozi vse njegove dejavnosti pa se kot rdeča nit vije temeljna vizija kulturnih prizadevanj koroških Slovencev: ohranjati in razvijati kulturo v sodelovanju s kulturnimi ustanovami iz Republike Slovenije, kajti prav v tem sodelovanju Jožko Hudl prepoznava najboljše možnosti uveljavljanja enakovrednosti in enakopravnosti slovenskega jezika in kulture na avstrijskem Koroškem.

Za njegovo dolgoletno prizadevno pedagoško in organizacijsko delo ter za njegovo dosledno prizadevanje za intenzivnejše vključevanje koroških Slovencev v skupni slovenski kulturni prostor mu JSKD podeljuje srebrno plaketo.

 

Srebrna plaketa za dolgoletno in prizadevno delo na področju ljubiteljskega kulturnega ustvarjanja in godbeništva
Milan PAVLIHA

Milan PAVLIHA

Profesor Milan Pavliha je človek neverjetne energije in predan glasbenik. Rojen leta 1935 v Ljubljani, je bil skozi svojo poklicno pot profesorja pedagogike aktiven na mnogih področjih. Med drugim je bil poklicni svetovalec in ga pri razvoju poklicne orientacije štejejo za pionirja v prejšnji državi. Posvečal se je otrokom in mladostnikom z ovirami v telesnem in duševnem razvoju. Bil je ravnatelj srednje šole. Ob slovenski osamosvojitvi je bil idejni ustanovitelj in dolgoletni vodja projekta javnih del v Sloveniji in glavni avtor kodeksa kadrovske etike. Bil je med kandidati za prvega varuha človekovih pravic v Sloveniji. Je avtor ali soavtor 19 knjig in publikacij s področij poklicnega dela (in ljubiteljske kulture).

Je pobudnik aktualnih družbenih vprašanj diskriminacije starejših, nove kulture staranja in starosti in uresničevanja koncepta aktivnega staranja. Danes je kot upokojenec dejaven v Socialni zbornici Slovenije, Zvezi društev upokojencev Slovenije, Zvezi slovenskih godb, od ustanovitve naprej pa predseduje Kulturnemu društvu Godba ljubljanskih veteranov in je vsestransko aktiven ljubiteljski glasbenik, klarinetist. Ljubiteljsko kulturo je že v rani mladosti razumel kot del sebe, saj je že leta 1946 postal član Mladinske godbe Šiška in ji ostal zvest vse do njene ukinitve. Njegovo delovanje v pihalnih orkestrih je neprekinjeno kar polnih 73 let! V ljubljanskem Mladinskem in Sindikalnem simfoničnem orkestru je igral 30 let, ves čas je bil tudi folklorist pri Tinetu Rožancu, Emoni, Francetu Maroltu in Cofu. Pred petnajstimi leti se je med prijatelji porodila ideja o ustanovitvi orkestra Godbe ljubljanskih veteranov, ki povezuje upokojene glasbene kolege, med katerimi so mnogi akademsko izobraženi glasbeniki. V letu 2013 je profesor Pavliha znotraj društva Godba ljubljanskih veteranov podal pobudo za ustanovitev komorne skupine klarinetov, Kvartet klarinetov Godbe ljubljanskih veteranov. O dobrem vzdušju v društvu pa priča tudi v marcu 2019 ustanovljena jazz sekcija.

Milan Pavliha je ljubiteljski glasbenik z veliko začetnico in vzor vsem generacijam. Zna se približati tako mlajšim kot vrhunskim glasbenikom in z njimi navezati konstruktivne stike za uspešna sodelovanja. Ima izjemne organizatorske sposobnosti, njegova osebna zavzetost je v Ljubljani in širše zaznamovala mnogo ljubiteljskih projektov. Uredil je mnogo zbornikov, temelječih na dokumentiranih virih, in tako ohranil delček bogate zgodovine marsikaterega kulturnega društva. Človeška in glasbena iskrivost, radovednost, vseživljenjsko učenje, aktivno povezovanje in izmenjava znanj med generacijami priča o človeku, ki se razdaja za skupnost in tako bogati sebe in druge soustvarjalce glasbene ljubiteljske skupnosti. Milan Pavliha je s svojimi glasbenimi dosežki daleč presegel amatersko raven, saj je njegovo ustvarjalno delo v marsičem enakovredno profesionalnemu.

Za dolgoletno navdihujoče pedagoško, organizacijsko in ustvarjalno delo na področju glasbene dejavnosti mu JSKD podeljuje srebrno plaketo.

 

Srebrna plaketa za dolgoletno ustvarjalno delo in dosežke na področju fotografske dejavnosti
Branimir RITONJA

Branimir RITONJA

Branimir Ritonja sodi med najvidnejše sodobne mariborske fotografe. Umetniški fotografiji se je začel posvečati pod mentorstvom Ivana Dvoršaka, ustanovitelja mednarodno priznanega Mariborskega kroga. Član Fotokluba Maribor je od leta 1981, leta 1989 je postal kandidat za mojstra fotografije Jugoslovanske fotozveze, leta 1995 je prejel naziv umetniškega fotografa IFIAP, 1996 pa naziv mojster fotografije FZS. Sodeloval je pri nastanku Fotogalerije Stolp Maribor, ki jo od leta 1996 neprekinjeno vodi do danes. Od leta 2002 je predsednik Fotokluba Maribor, renomiranega in izjemno aktivnega društva, ki deluje že 85 let. Rezultat njegovega vodenja je odlično sodelovanje z drugimi kulturnimi društvi ter poklicnimi kulturnimi zavodi. Pri tem uveljavlja nove oblike delovanja, skrbi za izobraževalni progam društva, spodbuja raziskovalne pristope, širi estetsko kulturo s prisotnostjo v medijih in se s fotografskimi pristopi vključuje v projekte ohranjanja kulturne dediščine.

Njegov opus obsega portrete, krajine, žanrske prizore, motiviko judovstva in holokavsta, družbenokritično fotografijo, pa tudi popotniško in reportažno fotografijo. Poklicno se je kot diplomant Fakultete za varnostne vede posvečal kriminalistični fotografiji. Pomembna je tudi njegova eksperimentalna fotografija na različnih podlagah (apnenec, les, železo, arhaični predmeti) in fotografika. Na prelomu stoletja se je začel poglabljati v digitalno fotografsko tehniko. Branimir Ritonja je zlasti prepoznaven po svojem portretnem opusu. Odmevne so knjige portretov Glazerjevih nagrajencev, kulturnih ambasadorjev Mariborske knjižnice, mariborskih »originalov«, beguncev, umetnikov v zaporniški opravi itd. Izdelal je serijo fotoknjig: Mesta (2003), Kaznilnica (2011), Sužidci (2011), Max (2012), Kuba (2015), Maroko (2016) Konzentrazionslager Auschwitz (2018). Enako težo in odmevnost imajo njegove fotografske serije Arhitektura, Svetlobne skice, Portreti, Rob mesta, Grafiti, Mariborska dvorišča, Nedeljsko jutro, Predmestja, fotografsko-prostorska postavitev 20, Dotik, Zadnja generacija, Judovska pokopališča in še bi lahko naštevali. Za seboj ima preko 50 samostojnih razstav v Mariboru, po Sloveniji ter v tujini, sodeloval je na okrog 600 skupinskih razstavah doma in v tujini, med slednjimi je še posebej zanimiva pariška razstava v Le Salon des Beaux Arts, kjer je od Slovencev zadnja razstavljala Ivana Kobilica. Za svoje umetniško in organizacijsko delovanje je prejel preko 100 slovenskih in mednarodnih nagrad in priznanj.

Za dolgoletno in prizadevno pedagoško in organizacijsko delo ter za ustvarjalne dosežke na področju fotografske dejavnosti mu JSKD podeljuje srebrno plaketo.

 

Zlati znak za izjemne ustvarjalne dosežke na področju gledališke dejavnosti
Tomaž KRAJNC

Tomaž KRAJNC

Tomaž Krajnc se je rodil v Celju, se po končanem študiju psihologije na Univerzi v Ljubljani vpisal na magistrski študij gledališke režije na Royal Conservatoire of Scotland v Glasgowu ter ga pred kratkim zaključil. Z gledališčem se ukvarja že skoraj dvajset let. Kot član Gledališča Zarja Celje je začel sprva kot igralec, zadnje desetletje pa je osredotočen predvsem na režijsko delo, to postaja njegov poklic.

Režiral je več odmevnejših in mednarodno nagrajenih predstav. Največji uspeh je doživela predstava Blazinec, ki je kot prva v 54-letni zgodovini državnega Linhartovega srečanja prejela vse štiri matičke (za najboljšo predstavo v celoti, za najboljšo režijo in dve za igralski stvaritvi). Uspešna je bila tudi avtorska različica Macbetha, za katero je na 55. državnem Linhartovem festivalu prejel priznanje za izvirne režijske rešitve. Predstava je bila uvrščena tudi na 29. Čufarjeve dneve na Jesenicah ter prejela posebno nagrado žirije za idejno zasnovo in uprizoritveni koncept.

Z njegovim delovanjem je zavel nov, sodoben, svež veter med ustvarjalce domačega gledališča Zarja, kar se odraža predvsem v poglobljenem ustvarjalnem razmišljanju pri kreaciji gledaliških likov in v domiselnih dramaturških pristopih; to je domačemu gledališču dvignilo in še dviguje nivo ustvarjalnega duha. V vlogi režiserja deluje tudi v filmskem svetu. Režiral je tri kratke igrane filme in en srednjemetražni dokumentarni film. Njegov filmski prvenec Razbiti spomini je bil uvrščen v tekmovalni program 15. Festivala slovenskega filma, njegov zadnji film Nadzorna plošča pa se je uvrstil na tretje mesto filmskega maratona Muvit. Njegov zadnji filmski projekt je odmevna slovenska spletna serija Dualizem.

S poglobljenim razumevanjem besedilnega materiala in občutljivim dojemanjem gledališke resničnosti dokazuje, kakšno moč imajo v gledališču sveže razmišljanje, pozorno opazovanje sodobne gledališke produkcije, občutek za dramaturško mero, pa tudi sugestiven in spoštljiv odnos do igralcev. Njegovo zagnanost dopolnjujeta njegovi sposobnost in zanesljivost, njegove gledališke predstave pa so vselej utemeljene na pretanjenem razumevanju uprizoritvenega časa.

Za izjemne ustvarjalne dosežke in inovativne pristope k ustvarjanju gledališke in filmske režije mu JSKD podeljuje zlati znak.

 

Zlati znak za izjemne ustvarjalne dosežke na področju vokalne glasbene dejavnosti
Tadeja VULC

Tadeja VULC

Tadeja Vulc, rojena v preprosti koroški družini, je svoje prve glasbene izkušnje pridobila od svojih najdražjih, največ od očeta. Svoje znanje je izpopolnjevala v osnovni in glasbeni šoli, kasneje tudi na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru, kjer je njeno glasbeno ustvarjanje vzkalilo in obrodilo prve sadove ter našlo svojo smer. Svoje glasbeno obzorje je razširila na Akademiji za glasbo v Ljubljani, ko se je podrobneje ukvarjala s sodobno glasbo, svoj talent pa je nadalje razvijala tudi na Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti na Dunaju, smer kompozicija. Že takrat ni samo študirala, temveč je vsak teden prihajala v svoj rodni kraj na vaje z zbori, ki jih je takrat vodila.

Kot zborovodkinja neprekinjeno deluje že triindvajset let. Že po koncu osnovne šole je prevzela svoj prvi zbor, Upokojenski mešani pevski zbor Radlje, potem je vodila Moški pevski zbor Ribnica in kasneje še ženskega. Sledili so številni projekti z Mešanim pevskim zborom Selnica ob Dravi in z Dravograjskim oktetom, sodelovala pa je še z desetimi drugimi zbori in vokalnimi zasedbami. Zdaj je umetniška vodja Akademskega pevskega zbora in Dekliškega pevskega zbora Oddelka za glasbo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru.

Že v svojih mladostniških letih se je začela uveljavljati kot ustvarjalna in vsestranska skladateljica, ki zna vsako melodično misel ujeti v notno črtovje, pa tudi kot odlična umetniška vodja, zborovodkinja in pedagoginja. Pohvali se lahko z več kot dvestotimi kompozicijami, njena dela pa zajemajo instrumentalno, vokalno, vokalno-instrumentalno in cerkveno glasbo, poleg tega je ustvarila tudi več didaktičnih del za otroke. Njen slog pisanja se močno razlikuje od povprečja, saj v svoje skladbe pogosto vključuje posebne zvočne in vizualne učinke. Morda so prav zato tako priljubljene in jih pogosto izvajajo na območnih revijah, regijskih, državnih ter mednarodnih zborovskih tekmovanjih.

Njen občutek za glasbeno ustvarjanje in poustvarjanje se odraža na mnogih področjih: navdihuje in spodbuja ustvarjalnost v vseh, s katerimi sodeluje, pretanjeno se vživlja v skladbe, ki jih izvaja z zbori, predano prenaša svoje znanje na mlajše rodove. Kot skladateljica in zborovodkinja je dobitnica številnih državnih in mednarodnih nagrad.

Za bogat glasbeni opus, dosežene uspehe in izjemno ustvarjalno delo na področju vokalne glasbe ji JSKD podeljuje zlati znak.