PRIZNANJA IN ODLIČJA SKLADA 2022

NAGRAJENCI

Pristojna komisija za podelitev priznanj in odličij sklada za leto 2022, v sestavi: Tomaž Simetinger, mag. Marijana Kolenko, dr. Inge Breznik, Marko Rupel in Andreja Koblar Perko, je zasedala 15. decembra 2022 in soglasno izbrala naslednje nagrajence:

Zlata plaketa
Alenka Eka Vogelnik

Alenka Eka Vogelnik je diplomirala na Fakulteta za arhitekturo in slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost. Leta 1975 je bila sprejeta v Društvo slovenskih likovnih umetnikov in dobila status samostojne umetnice ilustratorke, od leta 1983 pa ima tudi status scenografke in kostumografke. Doslej je ilustrirala več kot štirideset knjig za otroke. Med letoma 1975 in 1980 je s svojo mamo, plesno pedagoginjo Marijo Vogelnik, sodelovala na študentskih ustvarjalnih delavnicah Kinetikona, kjer so prevajali ples v likovnost in glasbo. Metode, ki jih je pri tem odkrivala, je preizkusila in razvijala pri delu z ljubiteljskimi ustvarjalci, z učenci pri likovnem pouku na osnovni in srednji šoli ter svojem delu s študenti na Pedagoški fakulteti. V istem obdobju je s sestro Mojco Vogelnik na TV Koper/Capodistria sodelovala pri snemanju eksperimentalnih dokumentarnih filmov o umetniškem ustvarjanju in plesne TV oddaje. Eka Vogelnik je sodelovala pri likovnem oblikovanju špic in animiranih filmskih vložkov ter kot avtorica in izvajalka songov. Leta 1983 se je začela ukvarjati z gledališko in televizijsko scenografijo in kostumografijo. Likovno je opremila približno petdeset dramskih in plesnih predstav ter okoli dvajset televizijskih oddaj. Med drugim je režirala in likovno opremila televizijski film z marionetnimi lutkami Makalonca za TV Slovenija. Leta 1991 je režirala in likovno opremila svojo prvo gledališko predstavo Lažnivi kljukec v SLG Celje. Podpisana je tudi pod režijo in likovno podobe predstav Kdo je napravil Vidku srajčico (LGL) in Mojca Pokrajculja (LGL). Od leta 1992 vodi marionetno skupino Kinetikon, kar ji omogoča razvijanje lutkovne likovnosti, režije, animacije in tehnologije. V okviru Kinetikona je nastalo deset marionetnih in gibalnih predstav z maskami. Več let dela na Pedagoški akademiji, kjer je dobila naziv docentke za področje likovne terapije in celostnega gledališko-scenskega oblikovanja. Med letoma 1998 in 2021 je predavala predmet Ustvarjalna uporaba lutk v socialnem delu na Fakulteti za socialno delo. Za svoje delo in ustvarjanje je prejela vrsto nagrad in priznanj.
Alenka Eka Vogelnik je od začetkov svojega delovanja tesno povezana z ljubiteljskimi ustvarjalci. Naj bo to v okviru izobraževanj, sodelovanj v strokovnih žirijah ali kot avtorica. Vse življenje prepleta svoje strokovno znanje z ljubiteljskimi ustvarjalci in vidno zaznamuje področja, na katerih deluje, tao ji JSKD podeljuje najvišje priznanje na področju ljubiteljske kuture- Zlato plaketo.

Tomaž ŠKAMPERLE
Srebrna plaketa

Tomaž Škamperle je glasbeno pot začel na domači glasbeni šoli v Sežani. Po končani gimnaziji je študij nadaljeval na Konservatoriju za glasbo v Trstu. Več let je poučeval klarinet na glasbeni šoli v Sežani, godbeniški šoli Vogrsko in godbeniški šoli Brkinske godbe 2000. Trenutno poučuje klarinet in saksofon na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici. Je tudi aktivni član Zveze primorskih glasbenih šol ter aktiva klarinetistov in saksofonistov.
Svojo godbeniško pot je začel v Pihalnem orkestru Divača in jo nadaljeval v Pihalnem orkestru Koper. Kot klarinetist je igral v več pihalnih orkestrih. Z dirigiranjem se je seznanil leta 1998, dve leti pozneje je sprejel dirigentsko palico Pihalnega orkestra Vogrsko, leto za tem pa postal še dirigent Brkinske godbe 2000, ki jo vodi še danes. Kot član predsedstva Zveze slovenskih godb je s svojim delovanjem in entuziazmom pomembno spodbujal razvoj godbeništva v brkinsko-kraški regiji. Njegovo vrhunsko delo pa se kaže tudi v vrsti najvišjih priznanj in nagrad, ki jih je prejel s svojimi orkestri.
Tomaž Škamperle se posebej posveča tudi delu z mladimi. Organiziral je več različnih glasbenih taborov in izobraževanj tako doma kot v tujini. Pogosto je bil gonilna sila in idejni pobudnik različnih projektov, tudi mednarodnih. Pri tem uresničuje idejo povezovanja pihalnih orkestrov in prenosa znanja med mladimi glasbeniki. Da njegovo pot ves čas spremlja izredno veselje do dela z mladimi, dokazuje tudi dejstvo, da je uspešno sodeloval pri ustanovitvi dveh godbeniških šol in treh šolskih orkestrov.
Leta 2021 je s kolegoma in prijateljema Mirkom Orlačem in Matijo Tavčarjem organiziral zelo uspešen natečaj za nove originalne skladbe za šolske orkestre. Tako je slovensko mladinsko godbeništvo obogateno za šest novih skladb na temo rodiškega mitskega parka in škratov, ki prebivajo na gradu Štanjel.
Tomaž Škamperle je na področju instrumentalne glasbe ena vidnejših oseb, ki s svojim delom nenehno dokazuje predanost tej dejavnosti. S svojimi pristopi mlade motivira za delo, s tem pa pomembno prispeva k medgeneracijskemu povezovanju in vnašanju novih znanj ter pristopov na področje pihalnih orkestrov. Za njegovo delo mu JSKD podeljuje srebrno plaketo.
 

Janez Zalaznik
Srebrna plaketa

Janez Zalaznik, akademski slikar, fotograf in grafični oblikovalec, predavatelj, mentor in pisec strokovnih prispevkov s področja likovne dejavnosti, je leta 1987 diplomiral na Oddelku za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Dvajset let je deloval kot samozaposleni v kulturi, nato kot direktor in kreativni vodja zavoda U & K (umetnost in kultura) ter mentor in organizator dejavnosti pri Likovnem društvu Senožeti. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen. Poleg slikarstva se posveča fotografiji in grafičnemu oblikovanju, v svojem dolgoletnem delovanju pa je pustil močan pedagoški pečat – kot mentor, predavatelj, pisec strokovnih člankov in publikacij ter organizator likovnih tečajev, kolonij in strokovnih ekskurzij.
Z likovnim izobraževanjem odraslih se Janez Zalaznik ukvarja od zaključka študija do danes, saj še vedno sodeluje tako z JSKD kot tudi z Univerzo za tretje življenjsko obdobje. Leta 2001 je bil soustanovitelj Likovnega društva Senožeti Radomlje. V okviru zavoda in društva, ki ju je vodil, je poleg redne izobraževalne prakse organiziral tudi večdnevne delavnice slikanja v naravi, izobraževalne ekskurzije in likovne kolonije. S svojim pristopom je vpeljal izviren in učinkovit učni model povezovanja praktičnega ustvarjanja z vodenim obiskom muzejev in galerij.
Janez Zalaznik je k razvoju likovne umetnosti pomembno prispeval tudi kot pisec strokovnih besedil s področja likovne umetnosti. Od leta 2006 z JSKD sodeluje pri zasnovi in izvedbi bienalnih tematskih razstav, pri katerih je kot soavtor idejnih zasnov poskrbel za primerne izzive likovnikom. Obenem se je izkazal v vlogah predavatelja, mentorja delavnic in pisca izobraževalnih priročnikov, do leta 2020 pa je bil tudi državni selektor pri JSKD.
V okviru JSKD je pripravljal teoretsko-praktična izobraževanja za ljubiteljske likovnike, v letih od 2015 do 2019 pa tudi za filmske ustvarjalce. Prav tako je izvajal delavnice, namenjene fotografom.

Janez Zalaznik je s svojim delovanjem vidno zaznamoval likovno in fotografsko področje. Njegov pedagoški pristop je vnašal nove metode dela s slušatelji. Kot pisec strokovnih besedil pa je vidno pripomogel k razvoju likovne dejavnosti, zato mu JSDK podeljuje srebrno plaketo.

Danica PIREČNIK
Srebrna plaketa

Danica Pirečnik je ime, ki je zborovski javnosti dobro znano. V svoji glasbenopedagoški karieri je bila mentorica mnogim, ki so svoje življenjsko poslanstvo našli v glasbi. Vendar pa je njen vpliv na lokalno glasbeno okolje mnogo širši.

Kot profesorica glasbe je na Gimnaziji Velenje med mladimi širila zavedanje o pomenu pevske kulture ter vzgojila generacije ljubiteljskih pevcev, ki so prepevali v MeMPZ Šolskega centra Velenje. Vsi mladi, ki jim je Danica s svojo sugestijo zatresla čustveni svet, še danes z žarom v očeh pripovedujejo o časih srednješolskega prepevanja.

Leta 1999 je z veliko odgovornostjo prevzela vodenje Šaleškega akademskega pevskega zbora in z njim ustvarila svojevrstno kulturno institucijo z izjemnimi dosežki na slovenskih in mednarodnih odrih. Pevci odrskih izkušenj pod Daničinim vodstvom največkrat sploh ne znajo ubesediti. Iz njih z značilno mehkim in natančnim gibom svojih rok izzove najgloblje in jih s svojo prefinjeno tankočutnostjo pripravi do tega, da svojim čustvom z glasbo utrejo pot do duhovne čustvene odprtosti. To, pravi Danica Pirečnik, je tisti čudežni ustvarjalni proces, ki povezuje in plemeniti.

Žirije na domačih in tujih odrih je vedno znova prepričala z izjemno muzikalnostjo ter pronicljivimi in prepričljivimi interpretacijami. Zborovska tekmovanja je pogosto poleg zmag v kategorijah okronala še s katero izmed posebnih nagrad, bodisi za izvedbe obveznih skladb, nemalokrat pa kar za najboljšega dirigenta tekmovanja.

Vse življenje z veliko ljubeznijo in trudom dela z ljubitelji, jih gnete in brusi v samostojne ter odgovorne pevce. Prav nikoli ni projektno stopila pred profesionalni sestav, in kot pravi tudi sama, najlepše ter srčno znajo zapeti ravno ljubiteljski pevci.

Za slovensko zborovsko dejavnost niso pomembni le izjemni dosežki Danice Pirečnik kot uveljavljene zborovodkinje na slovenskih in mednarodnih odrih, temveč tudi njeno delo za kulturo – in z njo za glasbo – v šaleškem okolju. To delo je namreč veliko zahtevnejše od dela v največjih slovenskih urbanih središčih, kajti zborovodja si mora pevce in poslušalce vzgojiti in izobraziti popolnoma sam. Danici Pirečnik to že vrsto let uspeva s predanim delom in posledično vrhunskimi poustvaritvami novih, naročenih del ter tudi del iz dediščine slovenske in svetovne zborovske zakladnice.

Danica Pirečnik je eno najvidnejših imen slovenske zborovske dejavnosti. Je tenkočutna pedagoginja in glasbena ustvarjalka, ki je s kakovostnim delom in rezultati posegla v sam svetovni zborovski vrh. Za njene vrhunske dosežke in delo ji JSKD podeljuje srebrno plaketo.

Marica Hartmann
Srebrna plaketa

Marica Hartmann prihaja iz Celovca in še danes deluje v Slovenskem kulturnem društvu Celovec, v katerem skrbi za kakovostne prireditve. Središče društvenega delovanja je lutkovna dejavnost, za katero je v veliki meri odgovorna in pristojna prav Marica Hartmann.

Kot mentorica otrok in ravnateljica Mohorjeve ljudske šole je šolo povezovala s Slovenskim kulturnim društvom Celovec. Na ta način je uspela dvojna simbioza: otroci Mohorjeve šole so spoznali delo društva in se aktivno vključili v kulturno delovanje. V ozadju pa je bilo za Marico Hartmann vedno pomembno ohranjanje in razvoj slovenskega jezika in slovenske narodne skupnosti na Koroškem. V tem duhu je Mohorjevo ljudsko šolo povezovala tudi s šolami v Sloveniji.
Marica Hartmann je delovala tudi na področju zborovske in drugih kulturnih dejavnosti. Dolga leta je bila odbornica Krščanske kulturne zveze in Slovenske glasbene šole. Poleg tega je bila kar nekaj let aktivna sodelavka slovenskega radia. Lutkovne skupine, ki so jih ustanovili v okviru Slovenskega kulturnega društva Celovec, kot so MismoMi, Navihanci, Pika ali trenutno Mladi Celovčani, so v osebi Marice Hartmann našli zvesto spremljevalko, organizatorko, šoferko in voditeljico.
Ne le za Marico Hartmann, temveč za vso njeno družino je kultura od nekdaj bila pomemben del življenja. Kulturo so odkrile tudi njene hčere, ki se redno udejstvujejo na kulturnem in umetniškem področju ter slovenski besedi dajejo ustrezno mesto v svojem ustvarjanju.

Marica Hartmann je več kot petdeset let steber Slovenskega kulturnega društva Celovec, v katerem se je še posebej razvila lutkovna dejavnost z otroki in za otroke. Desetletja dolgo je spremljala in vodila mlade lutkovne ustvarjalce in jim s tem odpirala pot do slovenskega jezika. Njeno delo v Celovcu je velikega pomena za vso slovensko narodno skupnost. Njeno čezmejno sodelovanje odpira vrata v Slovenijo in v druge države regije ter krepi povezanost med Slovenci v celotnem kulturnem prostoru. Za njeno vsestransko in dolgoletno delo na področju ljubiteljske dejavnosti JSKD Marici Hartmann podeljuje srebrno plaketo.

Nina ŠULIN
Zlati znak

Nina Šulin je magistrica scenskega oblikovanja, kostumografka in profesorica likovne umetnosti. Njeno ustvarjanje na področju kulture in umetnosti je zelo raznoliko, saj se lahko kaže v različnih medijih. Tako raznoroden je tudi njen opus. Deluje kot kostumografka, scenografka, ilustratorka in oblikovalka lutk, sicer pa kot likovna ustvarjalka. Svojo pedagoško žilico kaže predvsem v delu z mladimi kot profesorica likovne umetnosti v osnovni in srednji šoli ter kot mentorica likovnim ustvarjalcem.
V obdobju od 2003 do 2022 je pripravila več kot 80 kostumografij in scenografij, 40 samostojnih likovnih razstav, sodelovala je tudi na več skupinskih razstavah. Njena izraznost se posebej zazna v avtorskih slikanicah. Doslej je s svojim avtorstvom podpisala kar 16 slikanic. Likovni izraz prepleta tudi z besednim, saj je oblikovala kar 13 likovnih
podob v obliki kamišibaja – edinstvenega tradicionalnega gledališča za pripovedovanje zgodb ob sliki. Za svoje delo je bila večkrat nominirana za nagrade in tudi nagrajena.
Nina Šulin spretno prepleta svojo poklicno usmerjenost in delo na področju ljubiteljske dejavnosti. Na območju Lenarta deluje v Kulturnem društvu Delavec Lenart in Babičina skrinja Lenart, na območju Maribora pa v mladinskem društvu IndiJanez, v zavodu Pekarna Magdalenske mreže in do nedavnega še v gledališki šoli Prve gimnazije Maribor. Prav tako sodeluje z društvom 2020 iz Ljutomera.

Nina Šulin ustvarja tudi s svetlobo in redno razstavlja svetlobne instalacije doma in v tujini. S tem simbolično nakazuje, da so njena dela ne le nekaj, kar krasi naše življenje, ampak umetnost, ki na različne načine kot svetloba vstopa med nas.

Nina Šulin je ena tistih umetnic, ki s svojim raznorodnim delovanjem posega na različna umetniška področja. S tem njen izraz ni zamejen le na en medij, ampak je osredinjena na medsebojno povezovanje različnih medijev. Svoje poklicno delovanje nenehno prepleta z delom z ljubiteljskimi ustvarjalci in jih tako vidno zaznamuje, zato ji JSKD podeljuje zlati znak.

Iskrene čestitke nagrajencem!